KAJ LAHKO OVIRA USPEŠNO UVAJANJE IN HITRO PRILAGODITEV OTROKA V VRTEC?
1. POMISLEKI IN STRAHOVI STARŠEV
- Skrbi nas, kako bo z otrokom, ali mu bo težko, ali bo jokal, ali bo zaradi tega imel travme,…
- Slika v 5 minutah (ustvarimo si jo v nekaj minutah, ko pripeljemo in odpeljemo otroka
- morda ravno takrat drugi otrok joka, vzgojitelj sprejema tretjega otroka,…) – ostane pa vtis, da otroci jokajo in jih nihče ne potolaži.
KAJ NAREDITI, KADAR IMAMO OMENJENE POMISLEKE:
- Pridobiti relevantne/strokovne
o Npr. Travmo doživimo, kadar izgubimo neko pomembno osebo, kadar smo priča nekim težkih situacijam, ko govorimo o pomorih, genocidih, katerim smo priča... Otrok, ki joka in ima podporo staršev, ki mu povedo da bodo prišli ponj, to tudi storijo, kar mu obljubijo, če imajo sočutje vzgojiteljev, ob tem ne bodo doživeli travme. Pomembno pa je, kako otroku to prigovarjamo, mu dajemo občutek umirjenosti, varnosti.K
- Se pogovoriti z vzgojitelji kako poteka dan, kako se je otrok odzval, kaj so one naredile, kako so otroku pomagale,….
- V času uvajanja aktivno sodelovati z vzgojitelji in ostalimi otroki (se počasi vključiti tudi med druge otroke, tako da niste le s svojim).
2. STARŠ SE NE MORE LOČITI OD OTROKA
- Otroka starš drži obrnjenega proti sebi in ga oddaja vzgojiteljici
- Ko otrok že odide z vzgojiteljem, ga starš še enkrat pokliče, mu pomaha, ga pokliče k sebi, še enkrat pocrklja
- Starš opazuje/ »špega«, kaj se dogaja v igralnici skozi okno, kako je z otrokom, ali joka,…
KAJ NAREDITI:
- Otroka stisnite, pocrkljajte, mu povejte, da greste v službo in da pridete ponj. Morda otrok še ne govori, še ne razume vseh besed, razume pa vaš odziv in čustva, ki jih izražate. Potem ga obrnite k vzgojitelju in mu ga izročite, da ga vzame v naročje. Potem ga več ne kličite, od zdaj naprej, ga bo potolažil
- Ne omogočite otroku, da vas vidi, ko je že v igralnici in sta se poslovila, to je za otroka še težje.
- Omogočiti otroku separacijo (ločevanje od starša, predvsem mame).
| Za obdobje vstopa otroka v vrtec je značilna še vedno močna navezanost na mamo. Še več, gre za obdobje, ko se naš otrok osamosvaja simbiotskega odnosa z materjo. Pomembno pri tem je, da starši otroku pri tem pomagajo in mu osamosvajanje omogočijo, saj je to pomembno za otrokov nadaljnji razvoj. |
RAZVOJNI PROCES SEPARACIJE (ločevanja od matere):
1. SIMBIOZA (rojstvo do 6 mesecev)
Karakteristična je popolna odvisnost novorojenčka od mame. Ta simbioza je nujno potrebna, saj se otrok brez tega ne more zdravo telesno in fizično razvijati.
Novorojenček je zlit z materjo. To mu omogoča občutek varnosti, kar je zelo pomembno tudi za njegov kasnejši razvoj, da razvije temeljno zaupanje do sebe, drugih in sveta.
Dobra, močna simbioza za otroka pomeni dobro telesno zdravje, dobro izhodišče za njegov psihični razvoj. To pa je dobro izhodišče za postopno rahljanje vezi med otrokom in primarnim objektom (mamo), za zdrav razvoj individualizacije, a se kljub temu povezuje z drugimi ljudmi in razvija z njimi odnose.
2. ZAČETEK SEPARACIJE (od 6 mesecev do 18 mesecev)
Otrok se uči sedeti, dosega predmeti v njegovi bližini, dela prve korake, in raziskuje okolico. Ker se motorično oddaljuje od matere, je izredno pomembno, da je njegova referenčna oseba nekje blizu, ker je nesiguren, se sam še ne znajde. Vse to spremlja tudi razvoj pasivnega in aktivnega govora.
Ko se začne zavedati vsega tega, je počasi pripravljen na proces separacije od matere. Navezanost na mater se počasi že prenaša na druge osebe: očeta, brate, sestre,…To je pravzaprav začetek bitke za samostojnost, ki se razvojno zaključi v adolescenci.
KAJ NAREDITI:
- Pomembno je, da ste starši pripravljeni (informirani o tem kaj je pomembno za zdrav razvoj otroka) na proces osamosvajanja otroka in mu to omogočite (ste pripravljeni na to, da otrok gre v vrtec in ne bo ob vas ter da bo v vrtcu zanj dobro poskrbljeno).
- Ključno je, da starši odobravate otrokovo aktivnost, raziskovanje, poskušanje,…da spodbujate iniciativnost, radovednost otroka in mu dovolite, da se razvija in ni več dojenček,…
- Istočasno pa mu postavljajte meje,… s tem pomagate, da otrok lažje kontrolira lastno vedenje.
3. DOJENJE OTROKA KOT UTEHA IN LAJŠANJE OTROKOVIH ČUSTVENIH STISK
- Ko otrok joka in je slabe volje, ga mama doji in ga s tem
- Dojenje otroka v garderobi, v oddelku v času uvajanja
KAKO POMAGATI OTROKU OB STISKAH, KADAR JE SLABE VOLJE, NERAZPOLOŽEN
Otroka potolažimo tako, da ga stisnemo k sebi in se z njim pogovarjamo, predvsem je pomemben čustveni odziv starša ob tem in ton, s katerim mu prigovarja. Otrok se mora naučiti premagovati ovire/stiske, saj se bo le tako v življenju znašel in ne posegal po drugih sredstvih lajšanja/blaženja stresa (npr. alkohol, droge, druge odvisnosti,…).
V kolikor ste pri sebi prepoznali katero od omenjenih situacij oziroma vedenj, se lahko oglasite pri psihologinji Andreji Koler Križe,
