Prvič v vrtec

Za starše otrok do 3. leta starosti

Nekatere značilnosti otroka mlajšega od treh let

  • Otroka mlajšega od treh let, lahko pripravimo na spremembe le s postopnim uvajanjem le-teh.
  • Otrok je čustveno navezan na svoje starše. Želi jih imeti v svoji bližini, še posebno v novem okolju.
  • Otrok se počuti najbolj varno, ko je v znanem okolju, v bližini svojih staršev in ko življenje teče po ustaljenem redu.
  • Otrok doživlja svet okoli sebe tudi skozi doživljanje najbližjih (če je strah mamo, je strah tudi otroka).

Odzivi otrok - otroci se ob vstopu v vrtec odzivajo različno

Se hitro prilagodijo novim okoliščinam.

Imajo normalne prilagoditvene težave: ob ločitvi jokajo, se držijo staršev, so občutljivi, nemirni in utrujeni, težje zaspijo in slabše jedo, lahko tudi odklanjajo starše. Takšne težave se lahko pojavljajo tudi ves mesec.

Nekateri otroci se odzivajo tako, da zbolijo (bolezni dihal in prebavil).

Nekaj otrok je tudi takšnih, ki se zelo težko prilagodijo novim razmeram; takrat se obrnite na vzgojitelja ali svetovalno delavko v vrtcu.

Včasih se težave pojavijo kasneje in ne takoj ob vstopu v vrtec, ampak hitro minejo.

Kako lahko pomagate otroku (in sebi)?

Če niste prepričani o vključitvi otroka v vrtec ali vam odhod otroka v vrtec povzroča skrbi, se lahko posvetujete s svetovalno delavko vrtca, z vodjo vrtca ali z vzgojiteljem.

Priporočamo vam, da se nekaj dni preden boste z otrokom prvič prišli v vrtec, srečate s svojim vzgojiteljem.

Pogovorili se boste o vašem otroku in se dogovorili, kako boste uvajali vašega otroka v vrtec.

Tako boste vzgojitelju in pomočniku vzgojitelja pomagali, da bosta vašemu otroku omogočili prijetno bivanje v vrtcu. Pomembno je, da se boste tudi vi dobro počutili, ko boste svojega otroka zaupali novim ljudem. Vstop v vrtec je pomemben in čustveno zahteven dogodek tudi za vas, starše. Vprašajte vse, kar vas zanima, kajti vaše zaupanje v vrtec se prenaša tudi na otroka.

Priporočamo!!!

Za uvajanje si vzemite vsaj nekaj dni dopusta. Tako boste bolj mirni in se boste otroku lažje posvetili.

Ločitev od staršev, čeprav kratka, in bivanje v novem okolju sta za otroka veliki spremembi. zato bo nekaj časa občutljivejši. Doma bo potreboval več pozornosti, potrpežljivosti in nežnosti. Ne skrbite, ne bosta ga razvadili.

V času uvajanja ne vnašajte dodatnih sprememb v otrokovo življenje in ne jemljite mu dude, plenic,...

Za to bo dovolj časa tudi pozneje, ko se bo že dobro navadil na vrtec. Vam in otroku bo lažje.

Omogočite otroku, da nosi v vrtec priljubljeno igračko (medvedka, pleničko,...) s katero se bo lahko tolažil.

Otroka prvi dan na pustite ves čas v vrtcu. Počutil se bo zapuščenega in odhod v vrtec bo lahko zaradi tega še nekaj časa težavnejši.

Ko pridete ponj v vrtec mu omogočite, da se odzove in sprosti napetost (npr. jok). Ne bodite žalostni, če vas bo zavrnil. Počakajte trenutek in prišel bo k vam.

Priporočamo vam, da prvi mesec otrok redno obiskuje vrtec. Uvajanja ne prekinjajte. Ob otrokovi bolezni se z vzgojiteljem pogovorite o možnostih ponovnega uvajanja.

Stalen ritem prihodov v vrtec in odhodov iz njega daje otroku občutek varnosti in zaupanja. Držite svoje obljube.

Začetne težave ob uvajanju otroka bodo kmalu minile. Otrok bo rad hodil v vrtec, rad bo imel svojega vzgojitelja in vrstnike.

Čeprav mu je v vrtcu lepo in se veliko novega nauči, vrtec ne more nadomestiti topline in skrbi, ki ju je otrok deležen v družini.

 

Za starše otrok po 3. letu starosti

Značilnosti otrok po tretjem letu starosti

  • Lažje se navežejo na osebe izven družine.
  • Sposobni so si predstavljati osebe in stvari, ki niso prisotne.
  • V igri iščejo stike z vrstniki.
  • Svoje potrebe in želje zmorejo izraziti tudi že z besedami.
  • Prizadevajo si razumeti svet okrog sebe in ga obvladovati.
  • Pri uveljavljanju svoje volje so vztrajnejši.
  • Sposobni so se pogovarjati o svojih čustvih in čustvih drugih, vendar imajo še težave pri obvladovanju svojih čustev (trma, jeza, ...).

Ob vstopu v vrtec se otroci odzivajo različno

Lahko se kmalu prilagodijo novim okoliščinam, nekateri pa za to potrebujejo nekoliko več časa.

Pogosto svojo stisko izražajo z jokom ob ločitvi, z dolgim poslavljanjem, zahtevajo veliko pozornosti, odklanjajo tolažbo odraslih, družbo vrstnikov, hrano.

Pojavi se lahko vedenje, ki ga je otrok v svojem razvoju že prerasel (močenje postelje, sesanje prsta).

Včasih se težave pojavijo kasneje in ne takoj ob vstopu v vrtec.

Kako lahko pomagate otroku in sebi?

Zberite informacije o vrtcu. Pozanimajte se, kako se otrok lahko seznani z vrtcem in kako poteka uvajanje.

Pogovarjajte se o odhodu v vrtec. Otroku omogočajte pridobivanje izkušenj v stikih z vrstniki in odraslimi.

Pred vstopom v vrtec se seznanite z vzgojiteljico vašega otroka.

Pogovorite se o dosedanjem varstvu, kako otrok navezuje stike z otroki in odraslimi, kako se odziva v novih situacijah, o njegovih navadah, o najljubših igračah, igrah in drugih posebnostih, ter o poteku uvajanja otroka v vrtec.

Priporočamo!!!

Za uvajanje si vzemite čas; tako boste bolj mirni in se boste otroku lažje posvetili.

Vaš otrok bo nekaj časa občutljivejši, zato bo potreboval več vaše pozornosti, potrpežljivosti in nežnosti.

Omogočite otroku, da prinese v vrtec ljubkovalno igračo ali predmet, s katerim se bo lahko tolažil.

Spodbujajte ga, da govori o vrtcu ali izrazi morebitne stiske tudi s pomočjo igre in risbe.

Držite svoje obljube ter imejte stalen ritem prihodov in odhodov, saj to daje otroku občutek varnosti in zaupanja.

Priporočamo vam, da vse druge spremembe, ki bi lahko otroka dodatno obremenjevale, načrtujete za kasneje, kose bo že privadil na vrtec.

Otrok naj doživi, da se starši sproščeno in naklonjeno pogovarjate z vzgojiteljico in s pomočnico vzgojiteljice. S tem mu pomagate, da se bo bolje počutil.

Če se vam postavljajo vprašanja, se posvetujte z vzgojiteljico ali s svetovalno delavko.

Začetne težave ob uvajanju otroka bodo kmalu minile. Otrok bo rad hodil v vrtec, rad bo imel svojo vzgojiteljico in vrstnike.

Čeprav mu je v vrtcu lepo in se veliko novega nauči, vrtec ne more nadomestiti topline in skrbi, ki ju je otrok deležen v družini.